Sunday, 13 December 2015

Praznične dobrote brez slabe vesti

Prazniki se počasi približujejo, v marsikateri hiši se že širi vonj po sveže pečenih maslenih piškotih, jabolčnih pitah ter slastnih poticah. Decembrski prazniki so zagotovo eni najlepših v letu, polni druženja, veselja, ogromnih količin dobre hrane ter seveda kuhančkov. Čeprav se drugače prehranjujete zdravo, je treba vzeti v zakup, da se bo večji količini hrane težko izogniti, z upoštevanjem spodnjih nasvetov pa se vseeno lahko izognete prenajedanju in posledično slabi volji ob pogledu na tehtnico v januarju :)

Zmernost ~ kar deluje pri meni je, da jem vse v zmernosti. Namesto, da se določeni hrani popolnoma izogibam, si jo privoščim, vendar v manjši meri, ravno toliko, da si potešim željo po njej. Sama vem, da se v prazničnem času ne želim prikrajšati vsem slastnim dobrotam samo zaradi tistega kilogramčka več, vendar pa vseeno poskrbim, da namesto enega kosa potice, ne pojem 4 kose.

Pozanimajte se o kalorični vrednosti ~ ta nasvet zna za komu zlomiti srce, vendar sem pogosto tudi sama šokirana, koliko sladkorja in kalorij vsebuje nekatera hrana. Preden se zapodite za mizo polno dobrot, si malo preberite hranilne vrednosti vaše najljubše hrane oziroma hrane, ki je pogosto na praznični mizi - mogoče boste naslednič dvakrat premislili, preden boste posegli po določeni hrani.

Prilagodite obroke in aktivnosti ~ v kolikor veste, da se konec tedna približuje večerja, na kateri ne bo manjkalo odlične hrane, je dobro telo pripraviti v naprej. Malo več aktivnosti tekom tedna, malo manjši obroki, stopnice namesto dvigala, več zelenjave, veliko tekočine. Pa še to - na večerjo se nikoli ne odpravite (preveč) lačni!:)

Daleč od oči, daleč od srca ~ poznate ta rek? Zagotovo drži tudi pri hrani. Če se pred nami nahaja cela miza dobrot, se ji bo težko upreti in slej ko prej bomo posegli po njej. V kolikor so na zabavi tudi prigrizki, si jih privoščite v manjši meri, nato pa se odmaknite stran od hrane ter se raje posvetite druženju.

Mogoče bo komu kakšen nasvet prišel prav, naj prazniki ne bodo prenajedanje, ki ji bo sledila slaba vest, temveč predvsem uživanje v hrani in druženje z najdražjimi! :)






Wednesday, 2 December 2015

Nezdrava zdrava hrana

So vam napisi na spodnji sliki poznani? Zadnje čase se mi zdi, da je praktično nemogoče najti izdelek, ki ni promoviran kot "zdrav", "zdravju prijazen", "hranljiv, obogaten z vitamini in minerali", "fat free", "vaše telo vam bo hvaležno" in podobno. Da ne govorim o absurdnostih kot je Nutellin "popoln jutranji obrok za vašega malčka" s 55% deležem sladkorja ter preostalimi svinjarijami kot so palmovo olje, maščoba, sojin lecitin, posneto mleko itd. Vsak dan znova sem presenečena in hkrati razočarana nad močjo prehrambene industrije. Vendar pa ne bom zgubljala besed za to, raje bom opozorila na nekaj tiste, ki so promovirane kot "zdrave" ali pa celo veljajo za zdrave, čeprav so daaaleč od tega. 



Na tem mestu bi lahko naštela še ogromno drugih izdelkov. Kar vam polagam na srce je, da začnete brati SESTAVINE izdelkov. Manj kot ima sestavin, bolje je. Čim izdelek vsebuje sestavine, ki jih komaj izgovorite ter zanje seveda še nikoli niste slišali, gre za razne kemikalije, ki vašemu telesu le škodujejo. Prav tako poglejte HRANILNE VREDNOSTI ŽIVIL, pozorni bodite na sladkor - presenečeni boste kje vse se nahaja; od kečapa, omak, jogurtov, salam, namazov, kruhov, do ajvarja, kefirja, mleka itd



BREZMAŠČOBNI IZDELKI: kadarkoli na izdelku zagledate fat-free ali brez maščobe - bežite stran. Izdelkom, katerim je bila odvzeta maščoba in s tem primarni vir okusa, je seveda dodan drug strup - sladkor. Navadni 100g jogurt brez maščob, vsebuje kar 5g sladkorja. Da ne govorim o sadnih jogurtih, ki vsebujejo tudi po 15g sladkorja na 100g izdelka in niti ene hranilne snovi.

POGREJ IN POJEJ VARIANTE: pogosto na izdelku piše, da je zdrav, že bežen pogled na sestavo in energijske vrednosti pa pove, da vsebuje ogromne količine soli, sladkorja in nezdravih maščob.

SMUTIJI IN SADNI SOKOVI:  popularnost smutijev je v zadnjih letih dosegla vrhunec, vendar pa tudi tu nažalost ne gre za zdravju (in teži) prijazen izdelek. Kupljen smuti lahko vsebuje tudi po 60g sladkorja ter 500 kalorij, popijemo pa ga v 10 sekundah...

ZAPAKIRANE SOLATKE: zapakirana solata sama po sebi ne škodi, vendar pa skoraj vsaka zraven vsebuje še vrečko preliva, ki je sestavljen iz maščob in sladkorjev. Na tem mestu naj omenim, da se prelivov izogibajte kjerkoli - punce, nič ne pomaga, da v restraciji naročite solatko, če je ta prelita z desetimi raznoraznimi prelivi, ki so polni kalorij in maščob.

POLNOZRNAT KRUH: večina "polnozrnatih" izdelkov vsebuje refinirana žita, kar pomeni, da je prvotne hranljive vrednosti ostalo bore malo. Seveda zraven spadajo še razni adativi v obliki soli ter sladkorjev, zato se tem izdelkom raje izogibajte. 

GRANOLA: za odličnim okusom jutranje sklede granole, prelite z mlekom, stoji konkretna doza sladkorja in maščob. Marketinška hrana, ki pa ne vsebuje nič koristnega.

SUHO SADJE: sveže sadje vsebuje velike količine vode, ki mu da volumen in nas nasiti. Vse to pri suhem sadju odpade, saj ta vode praktično ne vsebuje,  kar preostane pa je skoncentriran sladkor. Pest rozin ali brusnic naj bi bila več kot dovolj - vendar, kdo pa lahko poje le pest? Ponavadi je pri meni pošla cela vrečka :)

ŠTUDENTSKA HRANA: podobno kot pri suhem sadju; nekaj oreščkov, ogromno rozin, po možnosti še nekih kokosovih listkov, slanih palčk, brusnic itd. Kalorijska in sladkorna bomba! Da ne bom preveč ponavljala podobnih izdelkov, med to vrst "zdrave" nezdrave hrane sodijo tudi raznorazne energijske ploščice kot so frutabele, ter seveda sadni muesli, ki razen besede sadje v imenu, ne vsebuje prav nič koristnega.



Tuesday, 1 December 2015

Skutne bombetke

Tale simpl receptek pa že kar nekaj časa velja za moj najljubši recept za hrustljave domače žemljice. Ne samo, da so zelooo okusne, temveč za razliko od kupljenih, ne vsebujejo nepotrebnih adativov in ojačevalcev okusa, hkrati pa niso hidratna bomba kot večina kupljenih pekovskih izdelkov, temveč vsebujejo veliko kvalitetnih beljakovin in maščob. 



Sestavine:
- 400g mletih/nemletih ovsenih kosmičev
- 500g polnomastne skute
- 2 jajci
- semena (količina po želji - sama dam v maso približno 150g mešanih semen, ter 20g za po vrhu)
- 2 žlički vinskega kamna
- 1 žlica olivnega olja
- malo soli

Vse sestavine damo v posodo in jih mešamo toliko časa, da dobimo gladko maso. Zmes bo malo pocasta in se bo oprijemala rok, vendar ne obupat - oblikujte poljubno velike žemljice (sama jih naredim v velikosti pesti) ter jih položite na pekač, obložen s peki papirjem. Ko so žemljice oblikovane, jih po vrhu posujemo s preostalimi semeni. Pečemo cca 15min na 150°C, nato pa še 10 minut na 180°C, da se zapečejo po vrhu. Odličen, enostaven in super receptek! :)

Jajca, jajca, jajca!

Se še spomnite, ko so jajca veljala za živilo, ki se ga je potrebno izogibati, saj povzročajo nastanek holesterola? Sploh rumenjak je veljal za povročitelja srčnih bolezni, ki je posledica veliko vsebnosti holesterola.
To mišljenje je zdaj že dolgo preseženo in številne raziskave uvrščajo jajca med superživila. Kaj sploh pomeni superživilo? Čeprav je izraz bolj kot ne marketinška fora, pa vseeno označuje izdelke, ki vsebujejo veliko hranljivih snovi ter so koristna za naše zdravje in vplivajo na dobro počutje

Vendar pa jajce postane superživilo šele ob uživanju  rumenjaka, saj sam beljak razen nekaj gramov beljakovin nima drugih koristi. Zato je ločevanje rumenjaka od beljakov popolnoma nesmiselno, saj je ravno rumenjak prava zakladnica vitaminov, mineralov in drugih mikrohranil. Holesterol v krvi tako ni posledica uživanja prevelike količine jajc, temveč nanj vplivajo predvsem trans maščobne kisline in predelani ogljikovi hidrati, torej sodobna, industrijsko predelana hrana. 

Moj zajtrk je bil dolga leta sestavljen iz sklede kosmičev, sadja in jogurta ali pa kruha z različnimi namazi, predvsem z gorami marmelade. To je poskrbelo za hitri jutranji dvig energije, ki pa je po dveh urah padla in posledica je bil prazen želodec in lakota že po dobrih dveh urah od zaužitega obroka. Ker sem mislila, da pojem premalo, sem v skledo dodala še več kosmičev oz. dodatno rezino kruha ( ter seveda sladkorja), kar je sicer pripomoglo k dodatni energiji, vendar pa so počasi začeli naraščati tudi kilogrami.



Odkar so jajca moja dnevna jutranja doza energije, fukcioniram veliko boljše. Zelo dobro zasitijo, zato ne posegam po prigrizkih že takoj po zajtrku. :) Jajca imajo najmreč visoko vsebnost maščob, ki so odličen vir energije in  dodobra nasitijo, hkrati pa vsebujejo dovolj beljakovin, ki so potrebne za gradnjo mišic. Energija se sprošča počasi, zato tudi ni  nihanja sladkorja v krvi. Sama jih najraje kombiniram z zelenjavo vseh vrst, pa naj bodo vmešana, trdo kuhana, na oko ali pa kaj tretjega.